Slovenski izumitelj svetovnega slovesa Peter Florjančič je kljub svojim častitljivim 97 letom še vedno na preži za izumi. Ima 75 let delovne dobe, nima pa pokojnine, v življenju je imel pet državljanstev in 41 avtomobilov, družil pa se je z najbolj vplivnimi ljudmi svojega časa. Meni, da je Slovenija družba sposobnih ljudi in velikih možnosti. Problem pa je, "da nesposobni ljudje vodijo pomembne stvari".

Andraž Tori je inovator in podjetnik ter soustanovitelj podjetja Zemanta. Tori se v slovenski družbi nadeja več ambicioznosti. "Relativno gledano tu živimo dobro. Veliko nam je dostopno že, če smo le zmerno uspešni in to nas na nek način dela manj ambiciozne, hitro smo zadovoljni sami s sabo," je prepričan. Če se bomo želeli znajti v svetu, ki je integriran, se bomo morali kot družba na vseh ravneh odpreti, meni.

Tomo Križnar, humanitarec, borec za človekove pravice, na začetke slovenske osamosvojitve gleda kot na čas velikega upanja po novi, bolj pogumni in izzivalni poti slovenske države. Vendar se je zgodilo ravno nasprotno, razočarano ugotavlja. Spremenila se je v prilagodljivo, nekritično podružnico ostalih držav članic Evropske unije, meni Križnar.

Zamejski Slovenec, urednik in pesnik Jurij Paljk, ki živi v italijanskem Ogleju, pravi, da je Slovenija domovina tudi za tiste, ki živijo izven meja, zato bi si v prihodnje morali vsi prizadevati za večje sodelovanje slovenske države in zamejskih Slovencev.

Znanstvenica in direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Tamara Lah Turšnek meni, da v današnji družbi izgubljamo ključni kapital - človeški kapital, saj človek ni več vrednota, temveč so vrednote postale stvari. Do tega pa je po njenem mnenju prišlo zaradi poskusov, da bi čimprej in po najkrajši poti dohiteli družbe, ki so te civilizacijske vrednote razvijale desetletja pred nami. Vse to se odraža tudi na področju znanosti, meni.

Pisatelj, režiser in kolumnist Goran Vojnović opaža, da se je Slovenija po 25 letih od osamosvojitve nekje ustavila, saj nič ni tako bleščeče, kot si je predstavljala, predvsem pa ne vidi naprej. Lepoto slovenske družbe prepoznava v njeni neagresivnosti in raznolikosti. Poudaril je tudi, da kritičnim posameznikom ni vseeno za domovino, saj želijo živeti v boljši družbi.

V Lendavi smo Romi enakopravno sprejeti v družbo in večje diskriminacije ni. Da se je Slovenija osamosvojila, je pozitivno, razočarana pa sem nad državno politiko in me boli, ker ponekod otroci še danes odraščajo brez vode in elektrike, ob 25-letnici Slovenije pravi romska svetnica v lendavskem občinskem svetu Nataša Horvat.